29. mar. 2015

Odhod iz Slovenije - Ko se pri 36 letih odločiš da imaš dovolj

Vsi se vsak dan ubadamo s takšnimi in drugačnimi težavami. Mene so težave spremljale že od samega otroštva.
Rodil sem se v družino dveh alkoholikov, očeta sem zaradi alkohola izgubil pri 12 letih. Mati je bila šibka, nepripravljena na življenske izzive in se zatekala v opitost iz dneva v dan.

Na hitro sem moral odrasti. Ob smrti očeta je bil brat star 9 let in pol. Zavedal sem se, da moram poskrbeti za osnovne stvari kot so hrana, obleka, topel obrok, za naju oba. Imam še dve sestri, vendar sta se ti te čase ubadali s svojimi težavami in nanju nisva mogla kaj preveč računati.

V šoli sem bil dnevno pri socialni delavki, ravnatelju, obiskoval sem CSD, samo da sem nama omogočil dostojno preživetje. Bili so tudi časi, ko doma nismo imeli drugega kot gorčico (senf), pa je bil to najin edini obrok, vendar sedaj lahko rečem, da zato sedaj bol cenim vsako drobno stvar v življenju.

Prvo razočaranje pa sem doživel ravno v šoli. Bil je čas, ko so promovirali usmerjeno izobraževanje. Bil sem eden izmed boljših učencev zaključnih razredov, ko me je v svojo pisarno poklicala socialna delavka in mi dejala: "Veš, razmišljala sem, ker doma nimate denarja, da bi bilo za vas najboljše, če se vpišeš v dvoletno poklicno šolo, da čimprej začneš služiti denar."

Takrat sem prvič občutil, kako mačehovska je ta naša preljuba Slovenija.

Seveda nasveta nisem sprejel in nadaljeval šolanje v ekonomski šoli ter nato nadaljeval študij managementa. Poleg tega sem se vsezkozi izobraževal na področju podjetništva in psihologije.

Vseskozi sem imel opravka z različnimi državnimi inštitucijami, dve leti in pol sem tudi delal kot javni uslužbenec. Kaj kmalu sem spoznal kruto resnico, da smo za našo Slovenijo le številka, nepomembneži ter da se bo treba samoudejaniti na svoj način.

Danes sem, pri svojih 37 letih, z več kot 15 letnimi delovnimi izkušnjami, lahko za sebe rečem, da sem sposoben ogranizirati in voditi delo v srednje velikem podjetju. Poleg teg sem poln neuresničenih idej, katere nameravam v prihodnje realizirati.



Odhod iz Slovenije

Pri 36 letih, po nekaj mesečnem iskanju zaposlitve, sem dobil priložnost, da grem delat v Grčijo. Zagrabil sem jo z odprtimi rokami. V četrtek je podjetje navezalo stik z menoj, v ponedeljek sem že sedel na avionu za Atene. V tujini sem delal že prej, vendar sem tokrat odletel iz Slovenije z zavedajnem, da se ne nameravam nikoli več vrniti.

Do tega trenutka sem zamenjal nekaj podjetij, imel dve svoji, se poročil, ločil, imel lepo življenje, včasih manj, vendar mi je vseskozi nekaj govorilo, da je izven Slovenije nekaj več.

V Grčiji sem zdržal 14 mesecev. Delal sem v mednarodnem okolju, spoznal veliko čudovitih oseb iz celotnega sveta in spoznal, da imamo skoraj vsi nekaj skupnega. Željo po izobraževanju in zavedanje, da ne glede na to kaj in kakšen si, si samo delček v mozaiku. Na tebi je da zasiješ.

Grčija dandanes ni urejena država in ker sam stremim k urejenemu okolju sem se zavestno odločil da se preselim v zahodno Evropo. Prijateljica, ki sem jo spoznal v Atenah, mi je ponudila da se preselim na Nizozemsko in od tam iščem službo. Sprejel sem ponudbo in se pred silvestrovim 2014, sem imel novo bazo.

Takoj sem začel z iskanjem službe, poslal nešteto prošenj in čakal na odgovore.

Tujina je večja, Stroj ki melje je kompeksen, vendar bolj organiziran. Na prve odgovore sem čakal kot po pravilu 4 tedne. Večina njih je bila negativna, vendar sem kmalu začel spoznavati, da se bom moral iz vsake korenspondence nekaj naučiti, prilagoditi pristop in biti fleksibilen.

Prijateljica iz Bolgarije, ki sem jo spoznal na Nizozemskem, mi je ponudila, da registriram bivališče pri njej v Nemčiji in začnem iskati delo tam. Preselil sem se in kaj kmalu pridobil vso potrebno dukumentacijo za življenje in delo v Nemčiji. Imel sem vse pogoje da postanem "gastarbajter".

Znanje moje nemščine je po tu veljavnih standardih trenutno na B2/1 nivoju, kar pa mi ne zagotavlja dela v moji branži na delovnih mestih, ki sem jih bil navajen v Sloveniji.

Kljub temu zaslužim več!

Kako je to mogoče? V Nemčiji je trenutno najnižja možna bruto postavka 8,50 EUR/h, ker pa je od začetka težko dobiti zaposlitev za nedoločen čas, ti pripada še dodatek 0,50 EUR za dopust.
Vsekakor je lažje če povem da je to 6,75 EUR neto + 0,50 EUR = 7,25 EUR neto, minimalna urna postavka. Če se še malo znajdeš, lahko ta urna postavka kaj hitro zraste.
Kaj pomeni znajdeš? Nemci so ozko specializirani in zato delajo le stvari za katere so usposobljeni. V podjetjukjer delam imam naprimer sodelavca Nemca, šoferja, ki pa ne bo naredil za svojo plači ničesar drugega kot je naklad, prevoz, razklad.
Seveda se zato tu odpira mnogo priložnosti za tiste, ki znajo delati in si želijo izboljšati svoj položaj s poštenim delom.
Zakaj izpostavljam pošteno delo? Nemci so preračunljivi, skopi z denarjem, vendar niso neumni. Cenijo delavnost, točnost prihajanja na delo, pripravljenost narediti več in to ovrednotijo pošteno v denarju.

Toliko zaenkrat. Spremljajte blog še naprej, saj bom redno, vsaj parkrat tedensko objavljal moje izkušnje in vtise, v kolikor pa imate vprašanja, pa sem vam na voljo na izseljenec.janez@gmail.com.