Učenje jezika s pomočjo glasbe

Raziskave kažejo, da poslušanje glasbe lahko bistveno pripomore k učenju jezika. 

Že leta 1970 je bila narejena obsežna raziskava o vplivu glasbe na učni proces. Bolgarski fizik je odkril, da poslušanje glasbe spravi poslušalca v t.i. stanje sproščene pripravljenosti, alfa stanje, idealno stanje za zavestno učenje. 

Marca 2005 je revija Nature raziskovalcev Dartmouth College objavila, da so odkrili center v možganih, kjer se nahajajo (naselijo) skladbe "ki gredo v uho" - slušni korteks. Ugotovili so da zvoke in besede, ki smo jih nekoč že slišali, lahko kadarkoli prikličemo iz slušnega korteksa, kjer jih možgani lahko "virtualno" poslušajo znova in znova. Zdi se, da je glasba idealni katalizator za pomnenje besed. (vir - v angleščini)

Dodatno k raziskavi naj omenim, da je poslušanje glasbe bolj zabavno, kot pisanje zapiskov, na voljo vam je idealna formula za učenje jezika. V kolikor vam je kadarkoli v glavi ostala melodija, ki se je niste mogli znebiti, potem vam je znano kakšen vpliv ima glasba in kako brez napora lahko glasba ostane v vaši glavi. Melodija jo popelje v vaše misli in medtem ko požvižgavate znan napev, zasadi pomembne gramatične koncepte in besedni zaklad v vaš spomin.

Melodije z enostavnimi, lahko razpoznavnimi teksti so idelane za učenje jezika, v kolikor pa imate problem razumeti tekst, poguglajte za tekst in ga berite sproti ko poslušate izvedbo.Večkrat ponovite. Melodija bo prišla v spomin in ujeli se boste ponavljati fraze in besede sebi ter jih začeli uporabljati, brez da bi se jih sploh kdaj zavestno učili.

Moj izbor pesmi za učenje nemščine:

Nena - 99 Luftballons

Deichkind - Leider Geil

Die Ärzte - Elke

2Raumwohnung - Wir trafen uns in einem Garten

Fettes Brot - Für immer Immer

Revolverheld - Halt dich and mir fest

Xavier Naidoo - Wo willst du hin

Sibermond - Ja

Mia - Fallschirm

Die Toten Hosen - Tage wie diese

Juli - Elektrisches Gefühl

Unheilig - Winterland

Ich+Ich - Universum

Culcha Candela - Monsta

Culcha Candela - Sommer in Kiez

Ich+Ich - Hilf mir

Culcha Candela - Berlin City Girl

Culcha Candela - Move it

Nekatere pesmi so osebna preferenca, nekatere pa sem dodal zaradi lažjega razumevanja, saj so preprostejše in narejene da gredo v uho.

Veliko užitkov pri poslušanju (učenju)!

Kulturni šok

Izseljenci se novo okolje različno prilagajamo. Glede na teorijo S. Bochnerja, ki je poizkušal opredeliti posameznike glede na njihovo spopadanje z novim okoljem, se delimo na:

• "Prebegle", ki z lahkoto zavržejo kulturo iz katere izhajajo in sprejmejo novo. Originalna kultura uzgubi na veljavi in nove kulturne norme pridobijo na veljavi. Ta tip razmišljanja je naprimer zelo izrazit pri migrantih, ki izhajajo iz vojnih območij in iščejo novo življenje.
• "Šoviniste", ki zavračajo trenutno kulturo, občutek pripadnosti originalni kulturi se povečuje in nova kultura izgublja na vrednosti. To lahko vodi v nacionalizem in rasizem, v družbi pa povzroča trenja med različnimi notranjimi skupinami. Ta tip razmišljanja postaja redkejši, saj ljudje vse bolj sprejemajo različnost in nove kulture.
• "Marginalce", ki nekako lebdijo med dvema kulturama, posameznik pa ni prepričan vase, kaj pravzaprav je. Norme obeh kultur so pomembne, vendar med seboj niso združljive. Tu prihaja pri posamezniku do duševne zmedenosti. Pojav je dokaj redek.
• "Mediatorje", ki živijo v sobivanju z obema kulturama. Ta naravnanost je najbolj primerna saj lahko posreduje med dvema kulturama. Norme obeh kultur so zelo pomembne in se zdijo združljive. Tak posameznik je zmožen osebnostne rasti in v družbi izkazuje višji nivo harmonije znotraj skupin.

Problem življenja v tujini je problem prilagoditve - jezik, hrana, klimatski pogoji, lokalne navade in nenazadnje delovni pogoji, se ponavadi pojavljajo pod skupnim imenovalcem "kulturni šok". Nekateri ga doživijo že, ko gredo samo na počitnice.

Kulturni šok ima nekaj zelo značilnih simptomov:

• Trud zaradi napora pri potrebnih psiholoških prilagoditvah - poslušati in gledati moramo bolj pozorno, naše reakcije so počasnejše. Samozavedanje se poveča in naučiti se moramo novega obnašanja
• Občutek izgube in prikrajšanosti v povezavi s prijatelji, statusom, poklicom in posestjo. Včasih se ta občutek izgubi, vendar izguba prijateljev, oseb, ki jih pogrešamo, lahko veliko pomeni, ko je človek utrujen in sit vsega
• Nesprejetje družbe oz. biti nesprejet s strani družbe (nove kulture). Neprijetno je biti označen za "outsiderja", tarčo posmeha, vir zavisti. Govori se o: bogatstvu, morali in vrednotah. Še hujše zna biti, če zavračaš "svoje".
• Zmedenost glede vloge v družbi, nerealna pričakovanja, vrednote, čustva in lastna identiteta. Včasih se počutimo, kot da smo spet najstniki. Ponovno raziskujemo sebe, kaj pomeni biti moški/ženska, oče/mama. Včasih je toliko prvinskega strahu preveč za odraslo osebo.
• Presenečenje, strah, tudi gnus in ogorčenje, ko se zaveš kulturnih razlik. Ko si izpostavljen različnim razmišljanjem o stvareh, higieni, resnicoljubju, kraji, ... Vse zna biti zelo skrb vzbujajoče.
• Občutek nemoči, ker se ne znajdeš v novem okolju. Izgubiš lahko občutek za humor, zaradi jezikovnih razlik. Težko se spopadaš z instutucijami, včasih tudi opravki s "hlapci"postanejo težavni.

Vse to predstavlja slabe novice za posameznika. Postavljen si na čustveni vrtiljak, počutiš se popolnoma obupan, brez moči in nemalokrat zboliš.

Kulturni šok ni samo trenuten. Poteka v fazah. 

Najprej gre za "medene tedne", kjer vse izgleda lepo in prav, vse je eksotično in čudovito. Vsemu se čudimo in domačini so prijazni in dostopni.

Potem nastopi "kriza". stvari postanejo popolnoma nejasne, ljudje s teboj niso odkriti, nič ne deluje kot bi moralo. Ne zmoreš se ohladiti in novice od doma nikakor ne pridejo do tebe.

Toda z malo sreče, to lahko vodi v "okrevanje in prilagoditev". Navadiš se jezika, etiketiranja in svetovnega nazora. Postaneš tako rekoč bi-kulturen.

Kaj vse to pomeni?

Vsekakor lahko z veliko gotovostjo ugotovimo kdaj bodo ljudje potrebovali pomoč in podporo. Ne na kratko. Ta proces lahko traja od 3 do 6 mesecev. Delno vemo tudi, kako bodo ljudje reagirali na določene situacije. V kolikor slišimo govoriti o dvoličnosti, hinavščini, pokvarjenosti, lahko vemo, da so ti posamezniki nekje narobe sprejeli signale.

Zelo pomaga, če govorimo jezik ali pa se ga naučimo hitro po prihodu. Pomaga če si pameten, družaben in odporen. Največ pomeni podpora okolice, prijateljev, sodelavcev, družine, saj se tako najlažje spopadamo z vsakodnevnimi težavami.

Upam, da sem s tem prispevkom vsaj malo osvetlil tiste ne tako prijetne strani selitve v tujino. Dobra novica je, da je izven meja Slovenije veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati.

Srečno!

Si v tujini lahko srečen?

Namenoma se nisem oglasil nekaj časa in spremljal odzive na blog. Lahko rečem, da je tema aktualna, blog pa dobiva na veljavi, saj ga mesecno prebira več tisoč ljudi. 

Zanimivo je, kako se razvijajo debate, kot po pravilu eni za drugi proti, vsak hoče dokazati svoj prav.

Tokrat bom pisal iz lastnih izkušenj. Vzel sem distanco in pogledal svoje življenje iz daljave, od oktobra 2013, ko sem se odselil iz Slovenije, pa do danes, ko lahko rečem, da moje življenje poteka po staljenih tirnicah.

Kaj sploh je sreča? Dalaj Lama je nekoč rekel: "Sreča ni nekaj že gotovega, Izhaja iz tvojih dejanj."

Moj odhod iz Slovenije se je izkazal kot pravilno dejanje. Ne bom šel v detajle, saj je izkušnja vsakogar drugačna, vendar lahko mirno rečem, da je moje življenje mirnejše, sigurnejše in bogatejše.

Z vsakim dnem, ko sem izven Slovenije vidim kako zelo, kljub današnji odprtosti sveta, je Slovenija ujeta v ... ne, bolje rečeno omejena v svojem poznavanju življenja izven naših meja.

Generacije, ki predstavljajo aktivno Slovenijo v današnjem času, so se verjetno preveč poistovetile z ideologijo iz časa osamosvajanja, ko se je govorilo o drugi Švici, obljubljeni deželi na sončni strani Alp itn. ter še vedno gradijo na teh izgubljenih sanjah. Svet pa se razvija dalje.

Zdi se, kot da te naše Alpe, ne samo fizično, vendar tudi mentalno predstavljajo oviro pri pretoku informacij, kako živi ostali svet.

Upam, da se mlajše generacije učite iz napak nas, ki smo se še rodili v Jugoslaviji in trpimo za tranzicijsko boljeznijo.

Tokrat se nočem osredotočati na finančno plat življenja v tujini, ampak predvsem na duhovno. 

Življenje izven Slovenije je definitivno lažje. In da, srečnejše. Zdi se, kot da je odhod preko meja prava izbira, prvo dejanje na poti do zadovoljstva. 

Še vedno se spomnim tiste mešanice strahu, veselja, negotovosti ter navdušenja, ki je vrela v meni na dan odhoda. Že naslednji dan, sta strah in negotovost izginila, veselje in navdušenje pa je raslo.

Vsak dan je nekaj novega. Je nov izziv, novo upanje, novo srečanje, nova izkušnja. Lahko rečem nova priložnost. Res je, da obrneš nov list v svojem življenju. Stran je nepopisana in pripravljena na novo zgodbo.

Dalaj Lama je nekoč dejal: "Bodi prijazen, kadar je mogoče. Vedno je mogoče."

Odkar sem odšel iz Slovenije sem navezal zelo veliko novih poznanstev. Svet zunaj meja Slovenije ni za tiste, ki govorijo o smrdljivih ciganih, o ta črnih, ta rumenih, ... Svet je mavričen, je zmes vsega mogočega.

Prijaznost pomaga. Nima določene barve, okusa ali vonja, vendar jo vsakdo prepozna in se nanjo odzove pozitivno. Nekaj sem o tem že pisal v prejšnjem prispevku. Vsekakor, v kolikor imate v sebi predsodke pred drugačnimi, ji pustite doma, saj boste kmalu tudi sami na drugi strani, preizkušani na vsakem koraku. Sovraštvo tu nima kaj iskati,

So tudi slabši odlomki. Kljub vsemu povezovanju dandanes, naprimer izgubljaš počasi stike z vsemi, ki so bili del tvojega vsakdana v Sloveniji. Nisi tam, da bi jih vsak dan poklical, jih povabil na pijačo in klepet. Počasi in neizogibno je ta zgodba enaka nam vsem. Spomnejo se name najmanj enkrat letno, ko na fejstbuku vidijo, da imam rojstni dan. 

Ostanejo samo tisti, pravi prijatelji. Osebe, ki bi zate dale roko v ogenj in niso hude, če jih zbudiš sredi noči, ko rabiš pomoč. Vedno kadar se vrnem, so tu za mene in jaz na voljo njim. 

Kljub vsemu je sreča stvar odločitve. Prav tako zadovoljstvo, prijaznost ter doseganje ciljev.

Marsikdo bo rekel: "Saj to lahko dosežeš kjerkoli!" In prav bo imel. Srečen si res lahko kjerkoli. V tujni je razlika ta, da se fizično oddaljiš od "kradljivcev sanj" ter nadaljuješ svojo pot brez tega bremena.

Večina ljudi, ki jih boste v tujini spoznali najprej so t.i. expati, torej izseljenci, katerih cilj je v veliki meri enak vašemu. Živeti boljše življenje. Neobremenjeno s preteklostjo. Na njihovih obrazih boste vsekakor opazili olajšanje in mirnost, saj jo boste vsak dan opazovali na svojem obrazu, vsakič ko se boste zazrli v ogledalo.

Le pogumno!