RES OSEBNO, DRUGI DEL: Vključitev v družbo

Odvisno kako in kdaj, si v tujini sam ali z partnerjem, druzino, slej ko prej pride do trenutka, ko se moraš odločiti ali boš v tujini ostal ali pa se vrnil v domovino.

Velik del odločitve predstavlja dejstvo, kako dobro si se sposoben vključiti v družbo ali bolje povedano kako ti odgovarja okolje v katerem živiš. Dejstvo je, da lahko v domovini delaš še tako podrobne raziskave o kraju, državi kamor odhajaš, pa ne moreš biti stoodstotno pripravljen na vse izzive, ki te čakajo.

Pride dan, ko si prilagojen na okolje do te mere, da točno veš kaj ti odgovarja in kaj ne, veš kakšna so bila tvoja pričakovanja in želje pred odhodom in v kolikšni meri so se uresničile. Začneš se spraševati, je to res to kar želim ali pa so bila moja pričakovanja prevelika in se vdaš.

Vključenost v družbo predstavlja pomemben faktor.

Dejstvo je da t.i. integracija pomeni dolgoročen proces spoznavanja in prilagajanja na novo okolje. Pomaga, če imaš ob sebi svoje bližnje, vendar kot smo ugotovili v preteklosti temu največkrat ni tako.

Ravno tako, kot je pomembno da veš kam greš in kaj lahko pričakuješ, je pomembno da poznaš sebe, veš kaj te veseli, kakšni so tvoji načrti. In ta, drugi del, je potrebno vedno imeti pred seboj.

Slovenija je mala in ne ponuja toliko raznovrstnosti kot tujina. Na svoji poti sem spoznal veliko ljudi, ki so v tujini dali krila svojim znanjem, kreativnosti in osebnosti. Postali so večji, boljši in samozavestnejši.

In kaj imajo vsi ti ljudje skupnega? Poznajo sebe. Vedo kaj so njihove prednosti, slabosti, kaj želijo, česar nočejo in v čem se odlikujejo. 

Tu ne govorim samo o sposobnostih, ki ti dajo prednost na poklicni poti. Govorim o socialnem vidiku, veri, spolni usmerjenosti ter človečnosti.

V mnogih vidikih je Slovenija zaplankana mala državica, kjer ljudje ne vidijo pedi pred svojim nosom in slepo sledijo hlapčevski mentaliteti, ki je v Slovencih zakoreninjena že veke vekov.

IZVEN KONTEKSTA, PA VENDARLE

Tu se moram malo obrniti na zgodovinsko zatiranje Slovencev in enačenje s Slovani, kar je popolnoma zgrešena teorija in proizvod jugoslovenske miselnosti. Slovenci NISMO Slovani in nismo nikoli bili. Slovani so na to območje prišli leta 675. Slovenci smo bili na območju današnje Srednje Evrope, Slovenije ter Balkana že pred našim štetjem. Je že res, da zgodovino pišejo zmagovalci, vendar obstaja veliko zgodovinskih dokazov, da temu ni tako.

Slovenci smo starodaven narod, katerega meje so se v preteklosti prostirale od današnje Slovaške, do Madžarske, pa vse do sedajšnjih meja Grčije.

Jurij Venelin, razlaga imeni Slovenec in Slovenija na podlagi starih zapisov in pričevanj iz grškega prevoda slovenske besede slovo – rheton. Koreni oziroma grške besede iz katerih izvaja ime Slovenci so rheton, rhetoria, oratio, orator, rhetorica, rhetus – govor, jezik, govorica, beseda, slovesnost, govornik, govorništvo, izrečen in pravi: ”Slovni, slovesni, SLOVENEC, SLOVENIN, SLOVENJE (množina). Tako Slovenje ali Reti še sedaj naseljujejo Retijo ali Recio, Rezijo, SLOVENIJO.“

Odgovor na vprašanje zakaj bi ime Retija izhajalo iz grškega in ne iz latinskega jezika je dejstvo, da sta v Rimu najprej prevladovali grščina in grška geografska nomenklatura, šele kasneje pa se je kot pisan jezik uveljavila latinščina. Zraven tega je bila v Retijcem bližnjem mestu Komo naseljena velika grška kolonija. Venelin še doda: »Prevod imena v grški jezik je bil tembolj naraven, ker so Grki osebno in neposredno poznali Slovence; saj je Slovenija do svojega padca imela veliko pristanišč, ki so jih obiskovali Grki, edini morski monopolisti v tedanjem času«.

Venelin na logično postavljeno vprašanje “Zakaj so Grki prevedli Slovence v Rhetot?”, odgovori sledeče: ” 1. Zato, ker se črki S in L v grških besedah nikdar ne nahajata skupaj. Tako so povzročali Slovenci težave pri izgovorjavi. Sicer pa so grški pisatelji naslednja stoletja, če začnemo pri Prokopiju, t.j. leta 550 uporabljali lastno ime ljudstva, a ne prevod, vendar tako, da so med S in L postopoma vstavljali T ali K. 2. Pri starodavnih pisateljih je bolj opazen čut za tvorjenje novih besed ali za razlago izvora besed. Tako sta na primer Cicero in Seneka včasih rada pokazala na etimologijo besede.

Rimljani niso uporabljali latiniziranega imena Slovenija zato, ker so imeli imenovanja uzakonjena v rimski kancliji (pisarni). Tam pa je že bilo ime Slovenija – Retija, ki je nastalo iz grškega poimenovanja. Zato je bilo tudi ime Slovenci nepotrebno, saj je beseda Reti (Rheti), po pojmovanju starodavnih ljudi, označevala prav isto ljudstvo. V času rimskih imperatorjev Grki niso smeli proučevati geografije Imperija drugače kot po ustaljeni politični razdelitvi dežel in po uzakonjenih imenovanjih. 

Glede na opisano torej Retija ne pomeni nič drugega kot Slovenija v grškem jeziku, Retijci (Rheti) pa pomeni Slovenci. Oboje se neverjetno dobro ujema s staro teorijo o etimologiji imena Slovenec, ki je izhajala iz korena besede “slovo”, “sloviti”, “beseda”, “govoriti”, torej tisti, ki govore razumljivo oziroma se med seboj razumejo. To etimološko razlago je že leta 1374 napisal kronist Pribin Pulkava in povsem sovpada z Venelinovo razlago pojma Reti (Rheti). Na podlagi vsega zapisanega lahko utemeljeno trdimo, da je bilo ime Slovenija znano in v uporabi že pred našim štetjem. (Vir: Hervardi)

Konec zgodovinskega navedka.

Zatorej ne razumem zakaj je v Slovencih zakoreninjena hlapčevska mentaliteta uspela obstati tako dolgo, kljub temu da nam internet dandanes omogoča raziskovanje lastne identitete v neomejenem obsegu. Identitete sebe in svojega naroda.

In če izhajamo iz tega vidika, nam v tujini vsekakor ne bi smelo biti težko, saj smo starodavni narod, ki se je uspel prilagoditi in preživeti.

Tako bi moral razmišljati vsak, ki se odpravi v tujino. Vključenost v družbo je ena izmed pogojev lepega in kvalitetnega življenja.

Vsak od nas ve kaj ga veseli, v čem je dober in kje lahko pridonese k boljši družbi ter posledično k lastnemu zadovoljstvu.

Lastna identiteta je zelo pomembna pri udejanjenju v tujini. In vsakdo, ki se odpravi čez meje s takšnim pristopom, bo ugotovil, da je doma kjerkoli že je. Ker ve zakaj je tam.