Zakaj želim izpostaviti ravno spoštovanje pravil in čimprejšnjo prilagoditev na državo kamor odhajate oz. želite oditi?
Spodaj navajam besede gospe, ki jo sicer osebno ne poznam, vendar povzame v veliki meri to, kar rabi vsakdo razumeti preden se odpravi v tujino:
Minilo je nekaj dni od povratka s kratkega bivanja v Munchnu. Zbiram in predalčkam vtise.
Bilo je lepo biti v urejeni državi, kjer levo, pomeni levo in je sever vedno na istem mestu, ne glede na to, katera politična ideologija je trenutno na vladi.
Kjer spoštujejo starejše ljudi in se ne znašajo nad njimi, ker so (smo) malo bolj počasni.
Kjer so prodajalci v trgovini prijazni in ko govorijo s teboj, te dejansko gledajo v oči, ne pa nekam stran v prazno. In ko ničesar ne kupiš, ne komentirajo: če mislte, da boste kje drgje kej dubl....
Kjer tudi v tehnični trgovini postrežejo starko in je ne ignorirajo, kot, da je izgubljena zatavala v trgovino z elektroniko in išče WC ali pa avtobusno postajo.
Kar nekaj ljudi poznam, ki bi goreče oporekali zgoraj napisanemu, vendar dejstvo je, da je gospa zadela žebljiček na glavo.
Slovenska miselnost je vse preveč podobna balkanski, kar nas je nenazadnje pripeljalo, da smo v 25 letih samostojnosti pripeljali državo, za katero so ob osamosvojitvi vsi rekli da lahko postane druga Švica, na rob propada.
V tujini ne moreš živeti kot v Sloveniji. V vsaki državi veljajo drugačna pravila in prilagoditev nanje je prvo kar moraš osvojiti. Sam sem se najprej pozanimal katere dokumente moram urediti, da bom v državi živel brez skrbi in kaj se pričakuje od mene, da bom smatran kot enakopraven član družbe v katero se želim vključiti.
Izpostavljam: V tujino se nisem preselil zato, da bi tukaj živel na plečih države, izkoriščal socialno podporo in delal na črno. To bi lako počel v Sloveniji, kot to počne velika večina brezposelnih. Tudi zato je ta državica na sončni strani Alp tako zavožena.
Tu sem se najprej prijavil na zavod za zaposlovanje in se pozanimal kako je urejeno z integracijo v družbo.
Izvedel sem, da država sofinancira učenje jezika in pridobitev pravno veljavnih certifikatov, ki so v družbi široko sprejeti in omogočajo hitrejšo vključitev v družbo. Seveda sem se odločil da sprejmem ponudbo, saj bom tako hitreje osvojil jezik, ki je kot si lahko predstavljate pogoj, da v neki državi lahko normalo funkcioniraš.
Moj naslednji korak je bil intenzivno iskanje službe.
Najprej sem pošiljal prošnje preko interneta na vse mogoče naslove brez zavedanja, da moram zaradi ne prefektnega znanja jezika, svoja pričakovanja prilagoditi.
Rabil sem kar nekaj tednov, da sem spoznal, koliko so zares vredne slovenska izobrazba ter moje delovne izkušnje v tujini.
Slovenija je premajhna, da bi jo kdo v svetu zares jemal resno. Vsako drugačno razmišljanje je popolnoma odveč.
Pri iskanju službe štejejo v veliki meri izkušnje, vendar to še ne pomeni, da boš takoj dobil zaposlitev v svoji branži, na delovnem mestu, ki bi ga glede na izkušnje zaslužil. Začeti moraš znova. Se dokazovati in prepričati delodajalca, da ti zaupa.
Sam sem še v posebno občutljivem obdobju, saj pri 37 letih predstavljam za delodajalca precej velik začetni strošek in ne morem konkurirati poceni delovni sili, ki jo mlajša populacija vsekakor predstavlja.
Po spoznanju, da tu traja nekje 4-8 tednov da začneš dobivati odgovore na prošnje, sem se odločil da uberem drugačen pristop ter potencialne delodajalce pokličem oz. v nekaterih primerih osebno obiščem. Ta taktika je kaj kmalu obrodila sadove, saj sem prej kot v tednu dni usprel dobiti zaposlitev. Za določen čas, skrajšan delovnik, toda začetek je bil.
Delodajalec je zadovoljen z menoj. Delam vse. Od čiščenja do vodeja posla. Vsako opravilo vzamem skrajno resno in kot priložnost, da se dokažem. Po mesecu in pol sem dobil ponudbo, da prevzamem z letom 2016 vodenje nove enote. Vsekakor vredno raznisleka. Imam sicer druge načrte, ampak če se ne izide po pričakovanjih, bom priložnost sprejel z odpritim rokami.
Nemška mentaliteta je drugačna od slovenske. Cenijo delo, resnost, pripadnost, ne prenašajo zamujanja, "sve je naše" odnosa in izstopanja. Točnost, varčnost, pripadnost, urejenost, rana ura zlata ura, so vse lastnosti, ki so državo pripeljale do tega kar je. Ta prispevek (v nemščini) zelo dobro povzame njihovo mentaliteto.
Da ne bo pomote ... Vsak narod ima pravico do svoje identitete. Zato se ustanavljajo države, kjer lahko posamezni narodi izvajajo svojo miselnost, svojo entonost, edinost in unikatnost.
V trenutku ko se odseliš iz svoje matične države se moraš prilagoditi. Nisi več doma. Si Slovenec/ka, ki živi v tujini. Si manjšina in nikakor ne boš spremenil države, da se ti bo prilagodila. Svojo identiteto lahko izvajaš v različnih skupnostih (slovenskih v Nemčiji je kar nekaj), vendar moraš v trenutku ko stopiš izven okvirjev le teh, spremeniti svoj način delovanja.
Lahko si posameznik, ki se ne želi prilagoditi. Lahko izstopaš po videzu, obnašanju in delovanju, vendar ne moreš biti del družbe, če ne spoštuješ njenih pravil.
Glede na to, da si se odselil iz Slovenije, da bi našel boljše življenje, v bolj urejeni državi ... rabim napisati še kaj več?
Slovenska miselnost je vse preveč podobna balkanski, kar nas je nenazadnje pripeljalo, da smo v 25 letih samostojnosti pripeljali državo, za katero so ob osamosvojitvi vsi rekli da lahko postane druga Švica, na rob propada.
V tujini ne moreš živeti kot v Sloveniji. V vsaki državi veljajo drugačna pravila in prilagoditev nanje je prvo kar moraš osvojiti. Sam sem se najprej pozanimal katere dokumente moram urediti, da bom v državi živel brez skrbi in kaj se pričakuje od mene, da bom smatran kot enakopraven član družbe v katero se želim vključiti.
Izpostavljam: V tujino se nisem preselil zato, da bi tukaj živel na plečih države, izkoriščal socialno podporo in delal na črno. To bi lako počel v Sloveniji, kot to počne velika večina brezposelnih. Tudi zato je ta državica na sončni strani Alp tako zavožena.
Tu sem se najprej prijavil na zavod za zaposlovanje in se pozanimal kako je urejeno z integracijo v družbo.
Izvedel sem, da država sofinancira učenje jezika in pridobitev pravno veljavnih certifikatov, ki so v družbi široko sprejeti in omogočajo hitrejšo vključitev v družbo. Seveda sem se odločil da sprejmem ponudbo, saj bom tako hitreje osvojil jezik, ki je kot si lahko predstavljate pogoj, da v neki državi lahko normalo funkcioniraš.
Moj naslednji korak je bil intenzivno iskanje službe.
Najprej sem pošiljal prošnje preko interneta na vse mogoče naslove brez zavedanja, da moram zaradi ne prefektnega znanja jezika, svoja pričakovanja prilagoditi.
Rabil sem kar nekaj tednov, da sem spoznal, koliko so zares vredne slovenska izobrazba ter moje delovne izkušnje v tujini.
Slovenija je premajhna, da bi jo kdo v svetu zares jemal resno. Vsako drugačno razmišljanje je popolnoma odveč.
Pri iskanju službe štejejo v veliki meri izkušnje, vendar to še ne pomeni, da boš takoj dobil zaposlitev v svoji branži, na delovnem mestu, ki bi ga glede na izkušnje zaslužil. Začeti moraš znova. Se dokazovati in prepričati delodajalca, da ti zaupa.
Sam sem še v posebno občutljivem obdobju, saj pri 37 letih predstavljam za delodajalca precej velik začetni strošek in ne morem konkurirati poceni delovni sili, ki jo mlajša populacija vsekakor predstavlja.
Po spoznanju, da tu traja nekje 4-8 tednov da začneš dobivati odgovore na prošnje, sem se odločil da uberem drugačen pristop ter potencialne delodajalce pokličem oz. v nekaterih primerih osebno obiščem. Ta taktika je kaj kmalu obrodila sadove, saj sem prej kot v tednu dni usprel dobiti zaposlitev. Za določen čas, skrajšan delovnik, toda začetek je bil.
Delodajalec je zadovoljen z menoj. Delam vse. Od čiščenja do vodeja posla. Vsako opravilo vzamem skrajno resno in kot priložnost, da se dokažem. Po mesecu in pol sem dobil ponudbo, da prevzamem z letom 2016 vodenje nove enote. Vsekakor vredno raznisleka. Imam sicer druge načrte, ampak če se ne izide po pričakovanjih, bom priložnost sprejel z odpritim rokami.
Nemška mentaliteta je drugačna od slovenske. Cenijo delo, resnost, pripadnost, ne prenašajo zamujanja, "sve je naše" odnosa in izstopanja. Točnost, varčnost, pripadnost, urejenost, rana ura zlata ura, so vse lastnosti, ki so državo pripeljale do tega kar je. Ta prispevek (v nemščini) zelo dobro povzame njihovo mentaliteto.
Da ne bo pomote ... Vsak narod ima pravico do svoje identitete. Zato se ustanavljajo države, kjer lahko posamezni narodi izvajajo svojo miselnost, svojo entonost, edinost in unikatnost.
V trenutku ko se odseliš iz svoje matične države se moraš prilagoditi. Nisi več doma. Si Slovenec/ka, ki živi v tujini. Si manjšina in nikakor ne boš spremenil države, da se ti bo prilagodila. Svojo identiteto lahko izvajaš v različnih skupnostih (slovenskih v Nemčiji je kar nekaj), vendar moraš v trenutku ko stopiš izven okvirjev le teh, spremeniti svoj način delovanja.
Lahko si posameznik, ki se ne želi prilagoditi. Lahko izstopaš po videzu, obnašanju in delovanju, vendar ne moreš biti del družbe, če ne spoštuješ njenih pravil.
Glede na to, da si se odselil iz Slovenije, da bi našel boljše življenje, v bolj urejeni državi ... rabim napisati še kaj več?
Hej!
OdgovoriIzbrišiSem začela spremljat tvoj blog, ker tudi sama že kar lep čas razmišljam o tujini :) vedno je fajn in vzpodbudno prebrat zapise ljudi, ki so zbrali pogum in odšli, ker so imeli trenutne situacije preprosto dovolj!
Kje v Nemčiji pa se točno nahajaš?
Želim ti vso srečo in sem v pričakovanju nove objave...s še kakim dobrim nasvetom za nas, ki nabiramo pogum za ta odločilen korak :)
Lep pozdrav!
Urška
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši