Naslov je malo zavajajoč. saj v spodaj napisanem ne gre za izražanje mnjenj že izseljenih oseb, ampak za rezultate ankete, ki je bila izvedena preko FB strani. Postavljeno je bilo nekaj osnovnih vprašanj, ki bi znale osvetliti odhod v tujino tistim, ki o njem še razmišljate. Pa poglejmo kakšni so rezultati:
Op.: do danes 12.04.2015 je na anketo odgovorilo 860 oseb, kar bi v primerjavi z uradnimi podatki predstavljalo malo več kot 6,5% odseljenih iz Slovenije.
Starost ob odhodu v tujino izgleda, da ne igra posebne vloge: manj kot 1% vprašanih je odšlo iz Slovenije pred 18 letom, 36% ljudi je v tujino odšlo med 18-25 letom, 31% med 26-30 letom, 27% med 30-40 letom ter 5% po 40 letu.
Vprašanje o spolu je pokazalo, da so ženske bolj pogumne pri odhodu v tujino, saj se je za odhod odločilo 60% žensk in 40% moških.
Večina, kar 64% ljudi ki se odloči za odhod v tujino je samskih, 27% ljudi s seboj vzame družino, 9% ljudi pa odide novim dogodivščinam naproti v družbi prijateljev.
Da igra gmotni položaj pri odločitvi za odhod v tujino precejšno vlogo, lahko izberemo iz držav za katere so se odseljeni Slovenci odločili: v UK živi 4% sodelujočih, v Nemčiji 34%, Avstriji 13%, na Nizozemskem 16%, v Belgiji 8%, na Irskem 6%, na Danskem 6%, ostalih 13% je enakomerno porazdeljenih po ostalih evropskih državah.
Pri tem gre poudariti, da tu mankajo podatki za Švico in Italijo, saj nismo uspeli dobiti nobene reference preko FB.
Delo primerno svoji izobrazbi je dobilo kar 64% odseljenih, kar lahko hitro prevedemo kot "beg možganov" ali pa rečemo, da tujina ceni znanje in ustvarja priložnosti za izobražene ljudi.
20% vprašanih je sprejelo delo, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene, 8% se jih je samozaposlilo, 8% pa je trenutno nezaposlenih in še čaka na priložnost.
Osnovni stroški življenja v tujini (stanovanje, hrana, obleka, vrtec, šola, prevoz na delo) ne predstavljajo velikega bremena, saj kar 66% vprašanih odgovarja, da za te dobrine namenijo manj kot 1/2 svojega dohodka in sicer: 4% sodelujočih porabi manj kot 25% dohodka, 20% med vprašanimi 25-35% dohodka, 42% med 36-50% dohodka. Dobra četrtina porabi za zgoraj našteto 51-70% dohodka, 8% pa več kot 70%, kar se nekako sovpada z procentom brezposelnih. Pomembno pa je, da nihče ni odgovoril, da zaslužek komaj zadošča.
Prihranki so tisti, ki nam omogočajo nekaj več, boljšo kvaliteto življenja in osnovo za bolj brezskrbno prihodnost. In Slovencem, ki so se odselili v tujino gre dobro. Le 7% odseljenih porabi ves svoj denar, 20% vprašanih prihrani desetino dohodka, 31% ljudi dve desetini (20%), 30% dohodka uspe prihraniti 22% ljudi, nekje do 40% prihrani sedem odstotko ljudi, več kot 40% dohodka pa kar 13% vprašanih.
Pred odhodom v tujino prihranki ne igrajo velike vloge, saj so tu odgovori skoraj enotni. 51% ljudi je pred odhodom imelo prihranke, 49% pa ne.
Pomoč pri odhodu ni potrebna, jo je pa večina vprašanih v takšni ali drugačni obliko dobila. 40% se je v tujino odselila brez pomoči, 28% odseljenim je pomagala družina, 10% prijatelji, 22% ljudi pa je pomoč dobilo kar v tujini.
Ali odseljeni v tujino selitev pripiročajo? Odgovor je DA. 33% ljudi selitev v tujino toplo priporoča. 32% ljudi priporoča po tehtnem razmisleku, 34% selitev priporoča, če imate zagotovljeno službo, seveda pa je tu tudi 1% tistih, ki je ne priporočajo.
Statistika ni vse je pa dober pokazatelj situacije in zadovoljstva odseljenih.
Obstajajo se drugi, socio-psihološki vidiki odhoda v tujino, te pa bomo obdelali v enem od prihodnjih prispevkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.