Kulturni šok

Izseljenci se novo okolje različno prilagajamo. Glede na teorijo S. Bochnerja, ki je poizkušal opredeliti posameznike glede na njihovo spopadanje z novim okoljem, se delimo na:

• "Prebegle", ki z lahkoto zavržejo kulturo iz katere izhajajo in sprejmejo novo. Originalna kultura uzgubi na veljavi in nove kulturne norme pridobijo na veljavi. Ta tip razmišljanja je naprimer zelo izrazit pri migrantih, ki izhajajo iz vojnih območij in iščejo novo življenje.
• "Šoviniste", ki zavračajo trenutno kulturo, občutek pripadnosti originalni kulturi se povečuje in nova kultura izgublja na vrednosti. To lahko vodi v nacionalizem in rasizem, v družbi pa povzroča trenja med različnimi notranjimi skupinami. Ta tip razmišljanja postaja redkejši, saj ljudje vse bolj sprejemajo različnost in nove kulture.
• "Marginalce", ki nekako lebdijo med dvema kulturama, posameznik pa ni prepričan vase, kaj pravzaprav je. Norme obeh kultur so pomembne, vendar med seboj niso združljive. Tu prihaja pri posamezniku do duševne zmedenosti. Pojav je dokaj redek.
• "Mediatorje", ki živijo v sobivanju z obema kulturama. Ta naravnanost je najbolj primerna saj lahko posreduje med dvema kulturama. Norme obeh kultur so zelo pomembne in se zdijo združljive. Tak posameznik je zmožen osebnostne rasti in v družbi izkazuje višji nivo harmonije znotraj skupin.

Problem življenja v tujini je problem prilagoditve - jezik, hrana, klimatski pogoji, lokalne navade in nenazadnje delovni pogoji, se ponavadi pojavljajo pod skupnim imenovalcem "kulturni šok". Nekateri ga doživijo že, ko gredo samo na počitnice.

Kulturni šok ima nekaj zelo značilnih simptomov:

• Trud zaradi napora pri potrebnih psiholoških prilagoditvah - poslušati in gledati moramo bolj pozorno, naše reakcije so počasnejše. Samozavedanje se poveča in naučiti se moramo novega obnašanja
• Občutek izgube in prikrajšanosti v povezavi s prijatelji, statusom, poklicom in posestjo. Včasih se ta občutek izgubi, vendar izguba prijateljev, oseb, ki jih pogrešamo, lahko veliko pomeni, ko je človek utrujen in sit vsega
• Nesprejetje družbe oz. biti nesprejet s strani družbe (nove kulture). Neprijetno je biti označen za "outsiderja", tarčo posmeha, vir zavisti. Govori se o: bogatstvu, morali in vrednotah. Še hujše zna biti, če zavračaš "svoje".
• Zmedenost glede vloge v družbi, nerealna pričakovanja, vrednote, čustva in lastna identiteta. Včasih se počutimo, kot da smo spet najstniki. Ponovno raziskujemo sebe, kaj pomeni biti moški/ženska, oče/mama. Včasih je toliko prvinskega strahu preveč za odraslo osebo.
• Presenečenje, strah, tudi gnus in ogorčenje, ko se zaveš kulturnih razlik. Ko si izpostavljen različnim razmišljanjem o stvareh, higieni, resnicoljubju, kraji, ... Vse zna biti zelo skrb vzbujajoče.
• Občutek nemoči, ker se ne znajdeš v novem okolju. Izgubiš lahko občutek za humor, zaradi jezikovnih razlik. Težko se spopadaš z instutucijami, včasih tudi opravki s "hlapci"postanejo težavni.

Vse to predstavlja slabe novice za posameznika. Postavljen si na čustveni vrtiljak, počutiš se popolnoma obupan, brez moči in nemalokrat zboliš.

Kulturni šok ni samo trenuten. Poteka v fazah. 

Najprej gre za "medene tedne", kjer vse izgleda lepo in prav, vse je eksotično in čudovito. Vsemu se čudimo in domačini so prijazni in dostopni.

Potem nastopi "kriza". stvari postanejo popolnoma nejasne, ljudje s teboj niso odkriti, nič ne deluje kot bi moralo. Ne zmoreš se ohladiti in novice od doma nikakor ne pridejo do tebe.

Toda z malo sreče, to lahko vodi v "okrevanje in prilagoditev". Navadiš se jezika, etiketiranja in svetovnega nazora. Postaneš tako rekoč bi-kulturen.

Kaj vse to pomeni?

Vsekakor lahko z veliko gotovostjo ugotovimo kdaj bodo ljudje potrebovali pomoč in podporo. Ne na kratko. Ta proces lahko traja od 3 do 6 mesecev. Delno vemo tudi, kako bodo ljudje reagirali na določene situacije. V kolikor slišimo govoriti o dvoličnosti, hinavščini, pokvarjenosti, lahko vemo, da so ti posamezniki nekje narobe sprejeli signale.

Zelo pomaga, če govorimo jezik ali pa se ga naučimo hitro po prihodu. Pomaga če si pameten, družaben in odporen. Največ pomeni podpora okolice, prijateljev, sodelavcev, družine, saj se tako najlažje spopadamo z vsakodnevnimi težavami.

Upam, da sem s tem prispevkom vsaj malo osvetlil tiste ne tako prijetne strani selitve v tujino. Dobra novica je, da je izven meja Slovenije veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati.

Srečno!