Kako v tujini najti službo

Eno od glavnih vprašanj na socialnih omrežjih je ponavadi zastavljeno v tem stilu: "Sem Janez, po poklicu univ. dipl. psiholog in isčem delo v tujini. Mi lahko prosim poveste kako se je najbolje lotiti iskanja službe oz. kje najdem zaposlitvene oglase?"

Zgoraj napisano je posplošeno, vendar odraža način iskanja službe, v upanju da bo kdo ki je že v tujini, pomagal pri iskanju. Realnost je precej oddaljena od teh želja.

Poglejmo samo npr. opis ene od FB skupin v katerih se združujejo Slovenci v tujini:

Slovenci ** ******* je skupina ljudi iz Slovenije, ki zive, studirajo ali delajo ** *******. Preko te skupine se lahko spoznamo, izmenjamo kontakte, organiziramo kaj skupaj, kak zur itn.

NIMAMO INFORMACIJ O PROSTIH DELOVNIH MESTIH, IN NE IŠČEMO SLUŽB ZA VSE, KI BI RADI PRIŠLI ** ******.

Podobnih opisov skupin je zelo veliko in ne morem reči, da neupravičeno. Veliko ljudi namreč dela po liniji najmanjšega odpora in išče informacije v dobri veri, da bo nekdo rade volje pomagal. Slovenci na žalost nismo takšne narave. Še kako dobro drži izrek, da Slovenec najprej postavi zid, šele potem začne graditi hišo.

Realnost iskanja službe v tujini je podobna v 90% primerih. Najprej iščeš preko interneta, po oglasih, mogoče preko EURES-a, potem poizkusiš srečo preko zaposlitvenih agencij, ki seveda niso zastonj in vidiš, da večina njih samo posreduje zaposlitvene oglase, nimajo pa stvarnih kontaktov s potencialnimi delodajalci.

Sam sem tako delo iskal več kot leto in pol, nakar se mi je nasmehnila sreča in sem v pravem trenutku oddal prošnjo za delo v Atenah, kjer se je zaganjal nov projekt in so iskali ljudi, katerih materni jezik je slovenščina. V Grčiji sem ostal 14 mesecev.

Ob selitvi, najprej na Nizozemsko, potem v Nemčijo sem spoznal kakšno srečo sem imel s službo v Grčiji in hkrati kako zelo drugačen pristop je potreben pri iskanju dela v državah zahodne Evrope, kamor večino Slovencev vleče.

Po treh mesecih pošiljanja prošenj preko interneta, prilagajanja CVjev potencialnim delodajalcem, kontaktiranja vsemogočih headhunterjev, sem se odločil za bolj klasičen, osben pristop, ki je TAKOJ PRINESEL REZULTATE.

V roke sem vzel enega od lokalnih brezplačnikov v katerih objavljajo zaposlitvene oglase. Poslal sem nekaj prošenj in nato čez dva dni osebno poklical potencialnega delodajalca. Že četrti dan se mi je nasmehnila sreča in dobil sem zaposlitev najprej za dva meseca, nato pa so mi podaljšali za nadalnje pol leta.

Sama služba ni bila po mojih željah, vendar mi je omogočala dostojno življenje, utrjevanje jezika in spoznavanje okolja v katerem delam in živim.

Res je da sem zaradi znanja jezika lahko lažje navezal kontakt prek telefona, kot pa če ne bi znal nič, vendar sem v nadalnjih mesecih ugotovil, da je takšen pristop k iskanju službe najbolj efektiven.

Torej na vprašanje kako se lotiti iskanja službe bi odgovoril nekako takole:

1. Najprej spoznaj sebe, premisli o svojih željah, kaj želiš s selitvijo doseči in koliko si pripravljen v to vložiti,

2. Investiraj nekaj časa in denarja (za telefonske pogovore) in vzpostavi osebni stik z delodajalcem. Bodi odkrit v svojih namenih in se ne boj izpostaviti svojih dobrih lastnosti, ki ti dajejo konkurenčno prednost,

3. V kolikor dobiš priložnost za razgovor jo zagrabi z obema rokama. (Skype intervju je ok, vendar pomaga, če si osebno na intervjuju. Sam sem se tega zavedal že pred iskanjem službe, zato sem se odločil prihraniti nekaj denarja, da sem lahko en mesec živel in iskal službo v tujini),

4. Vzemi prvo službo ki ti je ponujena, tudi če ni 100% po tvojih željah, saj ti bo ta omogočala, da si finančno samostojen in se lahko posvetiš nadalnjim ciljem.

5. Vsak dan se uči jezik, spoznavaj navade in običaje države, mesta kamor želiš oditi, saj bo na ta način cilj jasnejši in lažje dosegljiv.

Upam, da sem vam vsaj malo uspel razjasniti sliko in podati realnejšo predstavo iskanja službe v tujini in hkrati želim vsem, da vam v čim krajšem času uspe zastaviti željene cilje.

Srečno!